Upam, da me revmatoidni artritis nikdar ne doleti. Ko gledam čez kaj vse, je šla babica, me kar skrbi. Zlasti, ker vem, da je to lahko dedno in me lahko doleti. Kar si pa niti najmanj ne želim. Vem, da si tudi ona ni želela tega, da bi jo revmatoidni artritis doletel ampak jo je vseeno. Ima pa vsaj to srečo, da ji zdravila res pomagajo in se je končno začel izboljševati.
Preden se je začelo izboljševati, pa se je seveda slabšalo, in to zelo. Potem se je pa na srečo revmatoidni artritis umiril. In počasi se je začel izboljševati, kar je čisto nepričakovana potrdil zdravnik v bolnici pred kratkim.
Res me pa skrbi, ali sem jaz dovzetna za to genetiko in sebi pri meni tudi razvil. Vedno bolj prebiram članke, kako si lahko preventivno pomagam, da se ta bolezen ne bi razvila. Ampak bolj, kot prebiram, je toliko drugih možnosti lahko, da se sproži ta bolezen. Imam pa vsaj še veliko let časa, prede se mi to lahko dogaja. In če se bom tako gibala, kolikor se in večinoma uživala zdravo hrano, mislim, da bo vse dobro. Naj bo res tako.
Danes sem bila ponovno pri babici, ker sem šla namesto nje v trgovino. Vem, da bi šla sama, če ne bi nič rekla. Tako sem ji pa naročila, naj gre raje na prijeten sprehod v naravo, jaz bom šla pa namesto nje v trgovino. Bolje, da naredi to, da se revmatoidni artritis morda še malce poprav. Poslala mi je še seznam, kaj potrebuje in odšla sem v trgovino. Kupila sem ji še nekaj zdravih prigrizkov, ker vem, da jih ima rada, ampak si jih ne upa kupovati, ker ne ve, kateri so dobri in kateri ne. Tako sem se pa jaz malce bolje pozanimala o tem in ji kupila nekaj takih, ki so res dobri in tudi zdravi. Vseeno mora ona mnogo bolj paziti na prehrano, ker lahko na revmatoidni artritis vse vpliva.
…