WWWh

Zadnjič sem brala členek o tem, kako se kožni rak zdravi in kakšen odstotek uspešnosti je. Če pomislim dobro, bi lahko rekla, da je v zadnjih letih kar precej napredovalo to, da se lahko kožni rak pozdravi. Kar je odlično. Moram reči, da je bil zelo pozitiven članek. Še dobro, ker kdo pa si želi negativnih statistik pri katerikoli stvari. Vsekakor ne pri boleznih, ki so težje ozdravljive in kožni rak je bila ne dolgo nazaj bolezen, ki je bila takšna.

Po tem sem še nekaj časa razmišljala to tem ali imam vse, kar potrebujem za svoje brezskrbno poletje in izkazalo se je, da imam. Komaj čakam, da se bom lahko kopala v morju in sončila na plaži, da bom lahko imela lepo zagorelo polt. Še kakšen mesec in že bom tam, namazana z najboljšo kremo, za pridobivanje zdrave polti. Predvsem pa, da se bom lahko sprostila in uživala v dopustu, ki ga res že nestrpno čakam.

Vsekakor bodo vse skrbi na zadnjem mestu. Tudi to kar sem ravnokar prebrala, da je kožni rak nekaj, kar se lahko uspešno pozdravi. Kljub temu da me ne potrebuje srbeti karkoli v zvezi s tem. Skrbi me lahko le prijetno preživljanje prostega časa na morju to je pa to. Do takrat moram biti pa zelo pridna, da bom oddelala vse, da bom lahko čisto prosta takrat. Na srečo pa nimam nič takega, kar bi lahko bilo, da bi se mi podaljšalo čez dopust. Projekti se zaključujejo in nobenih novih nimam odprtih. Prav odštevam že dneve, ko bom lahko na morju ob izležavanju na plaži mislila na nič drugega kakor nase in počitek.

Odložila sem članek, kjer je bila glavna tema kožni rak, saj sem prebrala vse, kar sem potrebovala in se sedaj lahko posvetim drugim stvarem, ki so mnogo bolj prijetne za nedeljsko popoldne.…

Včasih, ko me kaj boli začnem premišljevati o težkih boleznih in takrat se moj obraz še kako zresni, ko pomislim, kako je rak težka bolezen in kako te kemoterapija verjetno spremeni, za celo življenje, takrat si večkrat rečem, kako nekateri v življenju zamujajo določene stvari, kako nekateri ne vedo, da so zdravi in bi lahko bili hvaležni za to vsakdan, ali pa ko ljudje jamrajo brez veze in sploh nimajo za kaj, kako nekateri, ki jih verjetno ni malo, zbolevajo, imajo različne bolezni, a rak je tista grda bolezen, ki se je vsak boji, ko kemoterapija enkrat pride v tvoje življenje ni nič več tako, kot je bilo včasih.

Večkrat prebiram, kako so ljudje doživeli in preživeli raka, kako jih je kemoterapija spremenila in kaj vse so morali dati skozi. Tako se sprašujem, kako za te ljudi poskrbijo psihično, ker sigurno to potrebujejo. Ne predstavljam si, da hodim po tistem groznem hodniku, da me čaka kemoterapija. Ne predstavljam si, kaj ti takrat roji po glavi, to morajo biti tako močne a hkrati grozne misli. 

Takrat je tvoje življenje na nitki in takrat šele veš, kaka si živel in če si zadovoljen z svojim življenjem. Ko enkrat kemoterapija stopi v tvoje življenje, sem prepričana, da se začne drugo, ker ne moreš ostati isti, še posebej, če si mlad, poln planov in prihodnosti, kako moraš hrepeneti po tem, da bo kemoterapija naredila svoje, kar pač rabi in da boš lahko odšel iz bolnice, kot zmagovalec. 

Življenje je res potrebno ceniti dokler smo zdravi, to je res nekaj kar je vredno največ, brez zdravja ne morejo nič, če nas že nekaj samo boli, smo celi narobe, kaj pa šele, če pride v naše življenje rak in kemoterapija, takrat vidimo tisti konec, ki so ga še n želimo in točno vemo, kaj pa si želimo.

…