WWWh

Vsako leto se dobimo tri prijateljice, ki smo ostale v stikih, čeprav vsaka živi na drugem koncu Slovenije, tokrat sem dala predlog jaz, da bi šle gledat slap Boka in tako preživele dan za druženje. Obe sta bile zato in ker ima vsaka svoje obveznosti, kar potrebujemo par dni, da se uskladimo, tokrat nam je uspelo in bilo je dogovorjeno, da gremo.

Dopoldan smo se dobile na sredi poti, to je Ljubljana, da smo potem šle naprej z enim avtom, vedno vozi druga, tokrat sem bila na vrsti jaz, pa še pasalo nam je, ker sem edina poznala te kraje in tudi jaz sem predlagala splap Boka, ker sem vedela, da je prekrasen. Nikoli nam ni dolgčas, ko smo skupaj, prav uživamo, se smejimo, obujamo spomine, res se imamo zabavno.

Ko smo se pripeljale do Bovca smo parkirale in pohod se je začel, vedele smo, da imamo od tu ko smo parkirale in do slapa Boka kar nekaj hoda, a smo komaj čakale to pot, ker smo vedele, da se bomo zabavale. Hodile smo kar nekaj časa do slapa Boka a je bilo vredno, ta slap je res lep, okolica in zrak pa tudi. Tako dobro se že dolgo nismo imele in že smo delale plane, da bomo naslednjič spet šle v hribe, ker nam je prav lepo. Nič več se ne bomo dobivale v gostilnah, raje bomo šle hodit, prvi naš izlet na slap Boka se je izkazal za dobrega, tako da samo še vsaka mora poskrbeti za pravilno opremo. Tokrat nismo bile ravno urejene za v hribe, bolj smo izgledale, kot kakšne turistke.

Ta dan je šel v spomin, slap Boka je prekrasen, tako lep, da po moje bo še vsaka enkrat šla z svojo družino, ker je res poseben, pot pa ni tako zahtevna, da ne bi mogli z otroki, ko pa se slap Boka pokaže v vsej sovji lepoti, pa na pot takoj pozabiš, ker je vredno.