Pri nas smo šli vsako lepo na morje na isti kraj, oče je dobil določen popust v podjetju in tako smo imeli vedno že znano lokacijo dopusta. Sam ne bom nikoli pozabil tiste prikolice v kampu, ker sem tam vedno preživel lepe poletne počitnice. Takrat so bile prikolice aktualne, veliko mojih sošolcev je šlo z starši tako na morje.
Ko sem razmišljal, zakaj se spominjam teh dni tako rad, sem spoznal, da si je na dopustu oče vedno vzel čas zame. Takrat ni delal, takrat nikoli ni rekel, ne morem, nimam časa, ampak se je vedno igral z menoj. To so res bile počitnice, ko sem imel očeta samo zase. Prav zato se tako rad spominjam na ta kamp, kjer so bile same prikolice. Seveda smo se tudi spoznali z sosedi in tako je vedno nastala ena dobra družba. Cele dneve smo se igrali, oče nam je pripravil različne igre. Zvečer pa smo šli na kakšno večerjo, zabavo, starši so kaj dobrega spili, mi pa smo se lovili ali pa plesali.
Danes niso več tako aktualne prikolice za oddajo, večina jih ima kar svoje. Drugi pa radi gredo v mobilne hiške, apartmaje, hotelske sobe. Vendar, ko primerjam ta čas danes in tistega včasih, lahko z veseljem povem, da so bile prikolice zakon, mi smo sigurno imeli veliko lepše otroštvo. Danes ne smeš več letati, kričati, smejati, kar hitro te kdo opozori, da moraš biti bolj tiho. Mi pa smo imeli prikolice in že zjutraj se je začel direndaj, ki je trajal skozi cel dan. Bil si srečen, če si koga iz sosednjih prikolic slišal, ali pa si se pogovarjal kar na daljavo, vse to je bilo veliko bolj sproščeno, kot pa danes. Tako sem razmišljal za najetje prikolice, da bi to pričaral mojim otrokom.…