WWWh

Veliko časa preživim za računalnikom, pisalna miza in pisarniški stol sta moja stalna spremljevalca. Nekaj časa opažam, da so moje seje pisanja in raziskovanja po računalniku nekoliko utrujajoča. Boleč hrbet, vrat in teža v rokah, kot bi me lovila gripa. 

Lotim se čiščenja pisalne mize, premaknem pisarniški stol in ugotovim, da stoji postrani. Preverim kaj bi lahko bilo narobe z njim, ampak drugega kot obrabe nisem ugotovila. Tukaj so se skrivale moje težave, tako tudi ljudje delujemo, ne pomislimo na naše delovno okolje in z njim povezano kvaliteto sedenja. 

Ker sem imela nekaj prostih dni, sem se odpravila po nakupih, zavijem v trgovino s pohištvom in na oddelku preizkušam in gledam pisarniške stole. K meni pristopi prijazna svetovalka, povpraša če iščem kaj določenega, pa sem jo nagovorila z vprašanjem, kateri pisarniški stol bi izbrala zase, če bi bila odvisna od pisarniške dela in sedenja za računalnikom.

In sva se zapletli v prijetno debato. Zanimalo jo je vse, koliko časa preživim za računalnikom dnevno, na koliko časa si jemljem oddih, kako visoka je moja pisalna miza, koliko prostora je med pisalno mizo in stolom. Malo sem bila začudena, da so vse to parametri za kvaliteto dela in da vplivajo na naravo dela v pisarni. Ampak je držalo. Vsa ta vprašanja niso bila zaman, sprehodili sva se po razstavnem prostoru, od stola do stola, preizkusila sem vsakega, od prvega do zadnjega so bili vedno bolj udobni. 

Ustavili sva se na posebnem delu, kjer je stal posebno oblikovan, usnjen, rdeče črn pisarniški stol in že na daleč je bilo opaziti, da je ta stol kot Ferrari med avtomobili. Noro lepa oblika, udobje je bilo čutiti že na daleč. Ponudi, naj sedem in ga preizkusim. Počasi in previdno primem za ročico in sedem vanj, kot bi me potegnilo v neko drugo dimenzijo, udobje, mehkoba in trdota sta se trla med sabo, kar povlekel me je v sebe in vedela sem, da ne glede na ceno, bo ta pisarniški stol, moja nova delovna oprema. …

Človek po navadi začne piti kavo in niti ne ve, katera je njegova najljubša kava. Nekateri enostavno kupujejo klasično najbolj prodajano kavo, če bi vedeli kako dobra je Illy kava, bi sigurno kupovali to. Sama se spominjam, kako sem začela piti kavo. Nekako sem se spraševala, če mi kava sploh paše in sem tako prvo kavo spila doma pri starših. Takrat nisem niti pomislila, katero kavo pijem, vendar samo to, če mi je kava dobra.

Kasneje v kavarni se spominjam, da sem se obremenjevala katero kavo bom pila v smislu, ali bo to kava z mlekom, kapučino, kratka kava, kava z smetano, danes pa vem, da prvo pogledam, če kavarna dela Illy kavo, takrat pa me to niti najmanj ni zanimalo katero kavo pripravljajo. Tako sem nekaj časa pila kave kar tako, katera pač pride, potem pa je prišlo pri meni obdobje, ko sem se začela spraševati, katera kava bi pa meni bila po okusu najboljša, tako sem prišla kar hitro do spoznanja, da je to Illy kava, ker je resnično dobra kava. 

Danes ko pridem v kavarno predenj naročim kavo, že podzavestno pogledam katero kavo pripravljajo, ne da kompliciram, le zanima me. Je pa res, da v domačem kraju, kjer že poznam kavarne in katere kave pripravljajo hodim raje v kavarne z Illy kavo. Vsak ima svoj okus, nekatere nikoli ne bo zanimalo kakšno kavo pijejo, glavno je, da kava je, jaz pa vem, da je zame Illy kava zmagovalna kava. Ta okus in že sam vonj mi je resnično dober, če bi zamižala in bi mi pripravili različne kave, bi Illy kavo prepoznala. Kajti resnično se okusi kvaliteta in Illy kava je dobra kava in marsikdo lahko to tudi potrdi.

Vsako jutro mi po hiši zadiši vonj Illy kave in me popelje v novi dan, da grem z veseljem v službo, če pa imam dopust, pa je kava itak najboljši začetek dopusta. …

Ne vem, ali bi rekla, da me je to zmotilo ali pa sem podpornica tega, ko sem videla, da so delavke, ki zlagajo oblačila v trgovini začela nositi zaščitne rokavice po novem.

En dan sem se odločila, da grem v šoping in si privoščim par novih stvari. To so dnevi v katerih resnično uživam brez slabe vesti in si dam duška. Kupim si res vse, kar mi je lepo. Je pa res, da že prejšnje dni malo naredim načrt, kaj mi manjka, da je nakupovanje lažje. Tako sem šla v eno trgovino z oblačili in v kotu trgovine videla delavko, kako je nosila bele zaščitne rokavice in zlagala oblačila. Takrat nisem vedela, če naj bom vesela za njo ali pa naj me to skrbi, ker če delavka nosi zaščitne rokavice to nekaj pomeni in definitivno to ni nič dobrega, kar se tiče oblačil.

Takoj sem začela premišljevati, kaj vse ta oblačila vsebujejo in kako so lahko škodljiva za nas. Po vem vam, da me je za trenutek minilo nakupovanje in sem prepričana, da sem tisti dan kupila manj, kot bi v primeru, da delavke, ki nosi zaščitne rokavice ne bi videla. Jaz sem že tako občutljiva na vse te sestavine, ki so sedaj v poceni oblačilih in obutvi in tako je normalno, da me je ta delavka zmedla.

Vedno, ko kupim oblačila, pa jih operem predenj jih oblečem, že samo pomerjanje v garderobah mi ni všeč in ko pridem domov se stuširam, kaj šele sedaj, ko sem videla, da ima delavka zaščitne rokavice, res, da je veliko časa v teh oblačilih, vendar ti da mislit.

Danes od takrat naprej zapravljam manj za poceni oblačila, ker sem se začela zavedati, da ne potrebujem, moje spodnje perilo je sprano in zdravo, nič mi ni nerodno, da nosim takšno, ker vem da je bolj zdravo, kot če bi neprestano kupovala novo, ki ga zlagajo prodajalke, ki nosijo zaščitne rokavice z namenom. …

Zakaj so danes vse šolske torbe narejene veliko manj kakovostno , kot so jih delali včasih. Ne morem verjeti, da svoji hčerki kupujem vsako leto novo šolsko torbo, ker stara ni več uporabna. Kje so ti časi, ko je otrok imel eno torbo kar nekaj zaporednih let.

Danes so šolske torbe res slabe, komaj smo kupili novo torbo, že po enem mesecu, se ji je utrgal ročaj zgoraj, ker sem hvala bogu shranila račun, sem jo tudi nesla pokazat. Prodajalka ni komplicirala in lahko smo si izbrali, kjer so bile šolske torbe. Tako si moja hčerka ni želela nobene druge torbe in tako smo izbrali isto, čeprav nas je prodajalka posvarila, če je bil ročaj problem pri tej torbi, da zna biti spet in da bi bilo boljše vzeti novo torbo. 

Seveda hčerka ni popustila in vzeli smo enako, kot pričakovano, se je zgodilo isto, ker pa nisem hotela več težiti in hoditi v trgovino, da bi mi spet naredili reklamacijo, sem ročaj zašila. Tako šolske torbe ni več nosila z takšnim veseljem, kot jo je do zdaj. Ni minilo nekaj časa, so se utrgale naramnice. Nisem mogla verjeti, tako smo zašili tudi naramnice in ji rekli naj zdrži to leto z to torbo, če ji je tako všeč, drugo leto pa bomo šolske torbe izbirali bolj previdno.

Ne vem zakaj vendar šolske torbe niso to kar so bile včasih. Včasih je bil material dober, naramnice debele, zadrga je zdržala in dodatni predalčki so bili narejeni praktično, kakšne pa so šolske torbe danes pa je drugo, tako hitro so narejene iz slabih materialov, naramnice ozke, da otroke veže v kožo in prehitro se uničijo, padejo dvakrat na tla in že imajo te šolske torbe luknje. Ne moreš verjeti, saj so otroci včasih bili bolj igrivi in se več igrali z torbami v naročju zunaj in ko so hodili iz šole peš, danes pa otroke vozimo v šolo iz šole in imajo takoj uničene šolske torbe, čeprav jih ne uporabljajo toliko. …