WWWh

Tudi letos sem se, kot že nekaj let zapored, prijavil na razpis za prostovoljca pri naši lokalni Zvezi prijateljev mladine. Letos sem se prijavil za spremljevalca na planinskem taboru, čeprav sem se po navadi prijavljal za tabore ob morju.

Zaželel sem si malo spremembe, pa tudi vročina je v hribih bolj znosna kot ob morju. Ker je v zraku manj vlage, je kljub enakim temperaturam, prenašanje vročine bolj znosno. Delo z otroci in mladino me izredno veseli, tako da se z veseljem udeležim akcije varstvo otrok med časom šolskih poletnih počitnic. Vem, da je to pereča problematika vsako leto znova in znova, ker starši nimajo kam dati svojih otrok v času trajanja njihove službe, varstvo otrok pri zasebnikih pa lahko kar pošteno osuši denarnico. Zato se vsako leto prijavim za spremljevalca, ker jim lahko na ta način vsaj malo pom. Vsi otroci pač niso sposobni biti sami doma, zato potrebujejo varstvo ali kontrolo tako ali drugače.

Letošnje kampiranje pod šotori in varstvo otrok bo potekalo na priljubljeni planoti, le dobro urco hoje od našega najvišjega vrha. Še šotori v planinskem taboru so postavljeni tako, da takoj ob prihodu iz njega zagledaš vrh. Cel mesec bom preživel v tej čudoviti pokrajini, v tem času pa se bodo zamenjale štiri skupine otrok in najstnikov. V našem taboru izvajamo varstvo otrok samo za predšolske in osnovnošolske otroke. Vse stroške bivanja teh malčkov pokrije mestna občina. Nekaj je, vendar še vedno veliko premalo. Premalo otrok peljemo ali na morje ali v hribe in premalo je nas prostovoljcev za to delo.

Prostovoljci za svoje delo nismo plačani v denarju, ampak v drugih dobrinah. Imamo osebno zadovoljstvo in čast ter konec koncev nabiramo prepotrebne izkušnje za življenje. Hrana in bivanja nam ni potrebno plačati. Čas na taborih mi vedno hitro mine, zato se vsako leto z veseljem vračam.