Gantar: Skrbi me, da ugled DZ-ja pada

22. julij 2009 ob 13:42

Pavle, če bi DD dividenda rasla, bi ugled parlamenta zaradi neprimernih razprav in izkoriščanja opozicijske moči SDS nič ne padal.

Tudi s krizo se ne bi toliko ukvarjali, ker bi bila mnogo manjša, kot je.

Jutrišnjega pohoda Murašev s pestmi tudi ne bi bilo, ker bi lahko delavci z zmanjšanjem plač v višini družinske DD dividende sami odpravili izgubo, zaradi katere jim preti stečaj.

Tudi na splošno bi lahko bilo manj stečajev.

Menedžerskih plač ne bi bilo potrebno nič obdavčevati, ker bi jim jih lastniki sami zmanjšali na tržno raven v odvisnosti od uspešnosti vodenja.

Finančni krč bi bil mnogo nižji, ker bi 1,2 milijarde dividend bilo v obtoku od končnega potrošnika preko trgovca in proizvajalca do banke.

Italijane in Hrvate bi tudi lahko povprašali, čigavi sta njihovi državi, da spravljata svoje državljane v ekološke in vojne rizike.

Itd itd 23. julij 2009 ob 10:05

Pavle! Tudi mene skrbi, vendar iz povsem drugega razloga. Politike padanje podpore skrbi zaradi strahu, da bodo izgubili moč in oblast, ki so jim jo dali volilci, veliko pa vzeli tudi politiki sami.

Mene pa skrbi to, da politika in oblast sploh nimata koncepta in idej za rešitev iz družbene krize. In to je razlog za padec podpore.

Oblast, gledano v celoti, opozicija in pozicija, sodna, izvršna in zakonodajna veja oblasti, deluje v teh časih, kot najbolj razglašen orkester, v katerem vsak gleda kako bi nagajal drugim v zboru. dirigent pa čaka, da se neresni pobalini v zboru pomirijo. Rekel bi, da ima državni zbor in vsi ostali še prevelik ugled, kot bi si ga zaslužili.

Pa ne obtožujem Pavleta, ker vem, da se počuti nesrečno v vlogi, ker ne more storiti tega, kar ve, da bi bilo prav in potrebno storiti.

Začarani krog, bi se reklo stanju v katerem smo. Nekaj bo moralo počit, da se bo mogoče prebiti iz njega in začeti na drugih konceptih in vrednotah v družbi.

Ne kritiziram zaradi kritike same, dajem tudi zelo konkretne predloge. Mislim, da bo eden objavljen v sobotnem Dnevnikovem Objektivu.

Pavletu pa sem že pred časom predlagal, da se kot predsednik državnega zbora loti te teme, da ne bo padal v globino nezaupanja državljanov.

Veselo na delo in vse se da urediti, le rešitve morajo biti v skladu s časom.

Da so rešitve in jih je celo več, potrjuje to, da tudi Stane že dolgo ponuja svojo, če se omejim samo na naju. Nihče spremembanm pač ni naklonjen, ker prinašajo negotovost ali celo spreminjanje položaja posameznika. Človek sprejema spremembe še le takrat, ko nima več drugega izhoda. In politika je tista, to je njena vloga v političnem sistemu, če ima kaj modrosti, da te prinaša že prej. Vse, kar je delal državni zbor in vlada dosedaj je krpanje stare obleke in nobenega novega kroja. Pavle! Kje je modrost državnega zbora?

Vem, da je modrost v državnem zboru nekaj, kar se da prešteti na prste dveh rok, pa še tu so lahko roke mizarja,

Ni kriza samo finančna, gospodarska, socialna. kriza je v tem, da obstoječi politični sistemi niso v stanju dati pravih rešitev. Rešitve bi lahko izkali le tako, da bi se naslonili na neodvisno stroko, razumnike in civlino družbo. Je politika tega sposobna? NI je moja ocena.

Gospodarili bodo s 27 milijoni evrov

Nahajate se: Domov > Novice > Po naših občinah

Gospodarili bodo s 27 milijoni evrov

Ptuj, 15.12.2014 | Mojca Zemljarič

Ptujski mestni svetniki in svetnice so se včeraj popoldan sestali na drugi redni seji. Dnevni red tokratne seje je bil precej obsežen, med pomembnejšimi točkami je bila obravnava proračuna za prihodnje leto.

V proračunu MO Ptuj naj bi se v letu 2015 zbralo dobrih 27 milijonov evrov. Največ sredstev (41 odstotkov vseh prihodkov) se bo predvidoma nateklo iz naslova povprečnine oz. dohodnine – 11 milijonov evrov. 20 odstotkov prihodkov se pričakuje iz udeležbe na dobičku ter dohodkih iz premoženja – 5,5 milijona evrov. Sem sodijo najemnine za stanovanja in poslovne prostore ter gospodarsko javno infrastrukturo ter prihodki od koncesije za vodno pravico. Davka na premoženje, vključno z NUSZ oz. nepremičninskim davkom, naj bi se zbralo za 3,4 milijona evrov. Evropskih sredstev bo 2,4 milijona evrov, z njimi se bo sofinanciralo drugo fazo obnove dominikanskega samostana, gradnjo kanalizacije, ureditev »Parkiraj in pelji« parkirišča na Zadružnem trgu ter energetski obnovi stavb Osnovnih šol Olge Meglič in Breg. 1,6 milijona evrov za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka naj bi v prihodnjem letu v proračun MO Ptuj prejeli od države in dober milijon od okoliških občin.

Za t. i. socialne transferje 4,8 milijona evrov

Za bruto plače zaposlenih se bo namenilo nekaj manj kot 2,4 milijona evrov, izdatki za blago in storitve (tekoče vzdrževanje in operativni odhodki) so predvideni v višini 3,6, transferi posameznikom in gospodinjstvom pa v višini 4,8 milijona evrov. Med slednje sodijo plačila občine za vrtce, domove starejših, šolski prevozi, štipendije, subvencije stanarin … Investicijski odhodki se načrtujejo v višini 7,7, investicijski transferi pa v višini dobrega milijona evrov. Za realizacijo obveznosti občinskega proračuna iz naslova investicij se bo MO Ptuj v letu 2015 lahko zadolžila do višine 353.000 evrov. Za odplačilo dolga, ki je bil najet v minulih letih, se bo prihodnje leto namenilo 836.000 evrov.

O aneksu za pol milijona evrov

Ptujski mestni svet se je na včerajšnji seji seznanil tudi z informacijo o četrtem podpisanem dodatku (aneksu) k pogodbi za projekt gradnje kanalizacijskega sistema 5 v MO Ptuj, ki se sofinancira z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Z dodatkom, ki je bil z izvajalcem del sklenjen 22. oktobra letos, se za investicijo namenja dodatnega pol milijona evrov. Sredstva se bodo na lokacijah, kjer se gradi kanalizacijski sistem, porabila za zamenjavo vodovodnih cevi in asfaltiranje cest. Vrednost del, ki se bodo izvedla na podlagi dodatka k pogodbi, je bila z izvajalcem dorečena s pogajanji.

Več v spletni in tiskani izdaji Štajerskega tednika

– deli z ostalimi Kako pevke služijo ne z glasom, ampak z mično ritko

Pustovanje je končano, sedaj lahko upravičeno čakamo na pomlad. Tudi letos smo lahko uživali v številnih dogodkih Kurentovanja, za vsakega se je našlo kaj. Ene so pustne dogodivščine stale manj, druge več. Nekateri so kaj zapravili, drugi pa odlično zaslužili. Glasbene skupine in pevci so bili letos precej raznoliki, v vseh treh šotorih. Nekateri so sicer takoj po objavi programa godrnjali, da je preveč hrvaških skupin, meni pa se je…

Teniška zveza Slovenije – Koledar 2005

Ljubljana, 7.2.2005

Tekmovalno-registracijska komisija (TRK) teniške zveze Slovenije je pripravila predlog koledarja za poletni del tekmovalne sezone 2005 in ga skupaj z razpisom oz. prijavo za organizacijo tekmovanj poslala klubom. Vsi klubi, ki želite organizirati enega ali več tekmovanj, morate prijavo pravilno izpolniti in jo vrniti v pisarno TZS po faxu ali e-pošti do 10.2.2005.

TRK bo obravnavala vse pravočasno prispele prijave oz. vloge in v terminih, na katere se bo prijavilo več potencialnih organizatorjev, pripravila prioritetni vrstni red le-teh (vrstni red bo narejen na podlagi kriterijev, ki veljajo pri organizaciji tekmovanj s koledarja TZS – nekaj izmed njih: število in kvaliteta igrišč; kvaliteta klubskih prostorov; kvaliteta organizacije tekmovanj v minulih letih; nagrade, ki presegajo razpisne pogoje; poravnane finančne obveznosti do TZS; itd.).

Franci Hrovat – predsednik TRK

Po izdelavi vrstnega reda potencialnih organizatorjev bodo vsem klubom-organizatorjem, ki bodo na prvem mestu “prioritetne liste”, poslane pogodbe, ki jih bo moral potencialni organizator podpisati in plačati takso za organizacijo turnirja do roka, ki ga bo navedla TRK. Šele v tem in samo v tem primeru bo nek klub lahko organizator nekega tekmovanja in bo uvrščen v koledar tekmovanj TZS 2005 (poletni del).

Omenjeni postopek predstavlja novost, ki se je bo TRK striktno držala, zato že sedaj prosimo klube, da se držijo rokov za prijave, podpis pogodb, plačila, itd. TRK je pripravila predlog taks za organizacijo turnirjev – takse za leto 2005 naj bi bile cca. 50 % NIŽJE kot prejšnja leta, mora pa jih sprejeti oz. potrditi UO TZS. Z znižanjem taks za organizacijo tekmovanj je TRK prisluhnila željam klubov, ki imajo z organizacijo (v že tako ali tako težki finančni situaciji) velike stroške.

TRK postavlja nove standarde pri organizaciji tekmovanj

Kot ste verjetno vsi uporabniki naših novih internetnih strani že opazili, je velik del rezultatov s tekmovanj objavljen zelo hitro. Postopek naj bi bil vsaj v teoriji enostaven. Vrhovni sodnik, ki računalniško obdeluje podatke oziroma vodi turnir, naj bi po koncu vsakega kola po e-pošti poslal rezultate v “internetno-računalniški center TZS”, ki jih objavi.

Končni cilj “popolne izrabe internetnih potencialov” pa je delo “on-line”, to pomeni: vrhovni sodnik se priključi na internet, naredi žreb in žreb se tisti trenutek tudi že vidi na internetu. Vsakič, ko vrhovni sodnik v svojem programu nekaj spremeni, se to takoj vidi tudi na internetnih straneh. Takšen način dela omogoča spremljanje tekmovanj skoraj “v živo”.

Da bi se omenjenim stvarem lahko kar v največji meri približali, pa je seveda potrebna ustrezna “hardverska in softverska” oprema. V tem trenutku pa že govorimo o novih standardih pri organizaciji tekmovanj.

Klubi organizatorji bodo morali vrhovnemu sodniku na tekmovanju priskrbeti računalnik (ni nujno potrebno, da je to prenosnik) z Microsoft Office programsko opremo, tiskalnik, omogočiti internetni dostop (po možnosi vsaj ISDN hitrost). Omenjeni standardi bodo začeli veljati v letu 2006 (zimski del)!

V letu 2005 bodo klubi, ki že imajo vso navedeno opremo, imeli prednost pri izbiri klubov-organizatorjev tekmovanj s koledarja TZS.

Andraž Polič: Svetovni dan poezije

Sreda, 7. april 2010

Sobota na pomladno enakonočje je pričarala toplo vzdušje v parku Kampa pri Karlovem mostu. V velikem šotoru na zelenici so zbijali šale mladi mojstri kabareta (Praga še zmeraj ohranja tradicijo kabaretov, kar me zmeraj spomni na odlični film Cabaret z Liso Minelli v glavni vlogi), na velikem odru pa so prepevali šansonjerji.

Veliko ljudi vseh starosti je pomladno vznesenih pohajkovalo po parku in končno dočakalo konec dolge zime. Dišalo je po pomladi. In naslednji dan se je obetal sončen Dan poezije.

V nedeljo 21. marca sem opijanjen od toplote odšel v Salmovsko literarno kavarno, da spijem večerno kavo in mogoče dočakam pesniško presenečenje. Delal sem si skice za »pismo« , čečkal po Moleskinu in iskal duhovite besedne ljubimce. Leta 1999 je Unesco 21. marec proglasil za Svetovni dan poezije, ki se je pred tem navadno praznoval 15. oktobra na Vergilov rojstni dan. Ampak to so podatki, ki jih lahko vsak raziskuje par klikov stran na Wikipediji, razen, če je še zmeraj ostal v bohemskem »filmu« in brez mobitela in pc-jev odkriva lepote našega planeta. Ja, včasih pogrešam romantične nepredvidljivosti analognega sveta. Recimo: oditi »le do trafike« in se vrniti čez tri dni (z zgodbo »da dol padeš«).

Hm, kaj bo dobrega na Svetovni dan poezije sredi Prage. Odkritje: poezija Lenke DaŠ?helove, Pozdrav ze Sudetje, gotovo svež val v mojem poznavanju Češke poezije. Z mehkimi, kratkimi, a ritmičnimi verzi zareže z ostrino v družbeno-politične teme kot tudi obudi eksistencialno krhke zgodbe posameznikov z obrobja. Hkrati ostaja intimna in izpovedna. Z avtorico sem navezal osebno poznanstvo in upam, da pomlad prinaša ustvarjalno sodelovanje. »Sodelovanje« – ta magična beseda, ki malo spominja na »cvetoči« socializem, vendar skriva v sebi poanto komunikacije – skupaj usmerjeno delovati – v razliki od »konverzacije«, kjer poteka zgolj izmenjava mnenj, podatkov in napačnih razlag (dogodje, ki teče v 90 % človeški odnosov). Kdaj torej zares komuniciramo? Brez jezika? Skozi poezijo? Preko feromonov?

Kavarna je »bohemsko«opremljena: lesene mize, stoli, popisani zidovi s podpisi avtorjev, na odru pianino, na stenah fotografije, razni inštrumenti – stare kitare, trobente, violine, ogromna postajna ura … nekakšen »umetniški kaos«, ki polno zaživi v zakajenem vzdušju godbe, »godle« in besed.

Ja, v Pragi so lokali še zmeraj polni tobačnega dima, kar je zame le prijetni spomin na »stare čase« in čudoviti stavek Bele Hamvasa: »Hrana je za telo, vino za dušo in dim za duha.«

Tako poetično omamljen sem odšel na zadnji tramvaj proti Vinohradom in prijetno potonil v spanec. »Iz take smo snovi kot sanje«, mi je zazvenel mojster. V ponedeljek smo namenjeni v Česky Krumlov, da proslavimo Almin rojstni dan. Pa ne, da bom zdaj zašel v intimno patetične vode, ampak to dvoletno bitje je polno primarnega čudenja in neposrednega navdušenja nad življenjem, kar je osnovno gonilo filozofije in poezije – v bistvu iskanje »izgubljene« preteklosti in »nedosegljive« prihodnosti. V tej reži se rež

í pesem. Iz erosa kot izvorne sile (dynamis) se plete konstelacija techne-poesis-praxis. Naj bo ta hermenevtična kost vržena za tolmačenje mojega pisanja. Kmalu v živo!

Sojenje v aferi “sadje ZUDV Dornava”: Tokrat tudi o premoženju družine Kelenc

Nahajate se: Domov > Kronika

Sojenje v aferi “sadje ZUDV Dornava”: Tokrat tudi o premoženju družine Kelenc

Podravje, 22.02.2016 | Mojca Zemljarič

Na ptujskem okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje v primeru domnevnega oškodovanja Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava zaradi nabave sadja v letih 2008–2010.

Na glavni obravnavi minuli ponedeljek je pričal sin obdolžene Darinke Kelenc, Damir Kelenc, ki je od leta 2008 samostojni podjetnik (s. p.) in izvaja geodetske storitve. Kot priča je pred sodišče stopil, ker mu je mama Darinka za njegov s. p. vodila računovodstvo. Zagovornico zavoda, odvetnico Stanko Firm Gavez je zanimal izvor njegovega premoženja. Kot je navedla, naj bi bil 33-letni Damir Kelenc po podatkih GURS-a aprila 2013 lastnik sedmih nepremičnin v skupni vrednosti 285.000 evrov (ocena GURS-a). Kelenc je pojasnil, da je nepremičnine kupil z denarjem, ki ga je ustvaril iz poslovanja v s. p. in s krediti. Nadalje je odvetnica Firm Gavezova izpostavila še drugo premoženje družine Kelenc. Obdolžena in njen mož Davorin naj bi bila lastnika 22 nepremičnin v skupni vrednosti 270.000 evrov, njuna hči Mateja pa lastnica osmih nepremičnin. Darinka Kelenc je dejala, da večina nepremičnin, ki jih imata z možem, izvira iz darilnih pogodb in da gre za premoženje, ki sta ga dobila po svojih starših.

Vsake tri dni dostavili 300 kg sadja?

Na predlog obrambe sta na ponedeljkovi obravnavi pričali dve zaposleni v Zavodu: pravnica Simona Petrovič, odgovorna za javna naročila, in Frančiška Prapotnik, ki je od aprila 2011 vodja kuhinje. Petrovičeva je pojasnila, da je količine in vrste blaga (med drugim sadja), ki so bile podlaga za objavo javnega razpisa, pripravljala takratna vodja kuhinje Marija Florjanič. Frančiška Prapotnik pa je dejala, da se je glede na podatke iz starih dobavnic (npr. leta 2005) na vsake tri dni dobavilo tudi po 300 kg sadja. »Takšne količine v zavodu ni možno ne skladiščiti in ne porabiti. Sveža pošiljka prihaja na tri dni. Da bi v treh dneh porabili toliko. To je enostavno nemogoče. Naročevala so se tudi orehova jedrca. Za kaj so se porabljala v takšnih količinah, ni jasno, saj so se potice naročevale že spečene, pri Ptujskih pekarnah. Ne morem verjeti, kam se je izgubilo vse to sadje, zelenjava in orehi. Ko sem postala vodja kuhinje, sem sprva imela tudi nekaj težav s tremi dobavitelji. Naročila sem eno količino, oni so dobavili drugo, veliko večjo. Na primer: naročila sem 60 kg zelja, oni so dostavili 150 kg. Pri pregledu dobavnic za leto 2005 sem ugotovila, da je bilo dobavljenih 40 potic. Na jedilniku jih je bilo 30. Kam je šlo deset potic?« je med drugim na sodišču povedala Prapotnikova.

Ministrstvo primera ne želi komentirati

Več v spletni in tiskani izdaji Štajerskega tednika

– deli z ostalimi Za naš dobrobit ali njihovo dobro RIT?

Ko končaš šolanje in se naivno podaš v novinarstvo, so tvoja pričakovanja nadrealna, celo iluzorna. Pričakuješ, da boš pisal o dobrih zgodbah, prijaznih ljudeh in poštenih vodstvenih ekipah, ki v svojih zavodih skrbijo za to, da so oni in njihovi zaposleni zadovoljni. Nekaj let te tvoji šefi morda celo pustijo v takem prepričanju, dokler se ne navadiš kritičnosti, s katero se na žalost ne rodiš, ampak te jo…

Zaupanje potrošnikov višje

Četrtek, 24 Marec 2011 09:43

Letni kazalnik razmer za potrošnike v Evropski uniji se med drugim meri z zaupanjem potrošnikov v organe, nevladne organizacije in prodajalce na drobno ter z učinkovitostjo reševanja sporov. Tokratni pregled stanja potrjuje vse večji razkorak med domačim in čezmejnim e-trgovanjem, kljub očitnim možnim prednostim, ki bi jih čezmejni nakupi lahko imeli za potrošnike glede izbire in prihrankov. Poleg tega pregled stanja kaže, da potrošniki v čezmejno nakupovanje veliko bolj zaupajo, če so ga tudi sami preizkusili.

Monique Goyens, generalna direktorica evropske potrošniške organizacije BEUC: “Veseli smo, da se je zaupanje potrošnikov zvišalo, jasno pa je tudi, da je nizko zaupanje potrošnikov v nekaterih državah odraz neambiciozne politike varstva potrošnikov v posameznih državah, pomanjkljivega nadzora na trgu in slabe uveljavitve pravic potrošnikov v praksi.”

Zaupanjem potrošniškim organizacijam večje kot državnim ustanovam

Velika večina Evropejcev (69%) zaupa potrošniškim organizacijam, da bodo varovale njihove pravice, za 6 odstotnih točk bolj kot državnim ustanovam (63%). V Sloveniji zaupa potrošniškim organizacijam, da bodo ščitile njihove pravice, 54% potrošnikov, državnim institucijam pa le 43% potrošnikov, kar je 11 odstotnih točk oz. za četrtino višja raven zaupanja v potrošniške organizacije v primerjavi z državnimi inštitucijami. To pa pomeni še večjo zavezo za potrošniške organizacije za delo v prihodnje. Za tiste, ki ustvarjajo politiko varovanja potrošnikov, pa obveza, da potrošniškim organizacijam zagotovijo ustrezne pogoje za delo.

Financiranje potrošniških organizacij s strani države znaša med 2 in 2.112 evri na 1000 prebivalcev. V Sloveniji je znesek 183€ na 1000 prebivalcev.

Sicer pa le 39% Slovencev meni, da generalno uživajo visoko raven zaščite potrošnikovih pravic.

Trgovci padli na preizkusu, a potrošniki jim zaupajo

Zanimivo je visoko zaupanje prodajalcem – kar 71% Slovencev meni, da bodo trgovci ščitili njihove potrošniške pravice. Čeprav so več kot očitno “padli” na praktičnem preizkusu – le 8% jih pozna možnost odstopa od pogodbe pri nakupu na daljavo v določenem časovnem roku, 12% pa jih pozna podatek o časovnem roku, ki ga določa zakonodaja za vračilo izdelka z napako.

82% podjetij je v raziskavi zagotovilo, da pravice potrošnikov dobro poznajo, ko pa so jih preizkusili v praksi, jih je le 26% te trditve tudi dokazalo. Kot se je izkazalo v Sloveniji, je ta razkorak še večji. To kaže na dejstvo, da je gospodarstvo nujno treba izobraziti o zakonodaji varovanja pravic potrošnikov.

Manjšina se pritoži

Le 13% potrošnikov se pritoži, ko meni, da so njihove potrošniške pravice kršene, le malo več kot polovica (52%) pa jih je z odgovorom na pritožbo zadovoljnih. Slovenci smo tu v zlati sredini, saj se jih le lani pritožilo 13%. Sicer jih je slaba četrtina (23%) menila, da imajo razlog, da bi se pritožili, vendar tega niso storili. To je signal za ustvarjalce politike, da potrošniki potrebujemo enostavno, poceni in učinkovito možnost pritožb.

“Pričakujemo, da bo EU prevzela vodilno vlogo pri vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov pritožbe na in izven sodišča, za individualne in skupinske tožbe,” je še dejala Goyensova.

Predsednik DZ ob demonstracijah

19. maj 2010 ob 20:36

Mislim da je BeneSi malo prenapolnjen z psihološkim znanjem

BeneSi vprašanje: Ali so se že stvari uredile po nenasilni poti?

(naštej jih par ali več)

Pa ne mislim zdaj stvari ki so samoumevne da se bodo uredile recimo, da nekdo umre in ti deduješ, ker si edini dedič in kasneje se stvari uredijo kajti pred tem si bil v blaznih kreditih.

Včasih res včasih ko vlada več ni glas ljudstva, in ne zna sprejemat odločitev pride do izrednih razmer na področju družbe kot take.

Recimo arbitražni sporazum bo ta vlada dala na referendum. To pomeni, da se bomo o meji spraševali jaz študent, ki nimam pojma zakaj se gre iskreno me niti ne zanima. Verjetno še marsikoga ne zanima ker to pač ni njihovo delo in oni ne živijo tam, da bi jih zanimalo. Vendar pa bom jaz imel vseeno moč obkrožanja prav tako Slovenec, ki ima končano osnovno šolo z slabim uspehom ki niti ne ve kaj pomeni arbitraža. No če se gremo pa tako bi pa lahko tudi ti in jaz bila politika kaj ne da ?

Naj ljudstvo odloči o pomembnih vprašanjih mi pa bomo meli zastojn kosila in ekonomista ki bo nam povedal kje je še možno kakšen evro pridobit . To preprosto ni prav.

In kadar pride do tega mora vlada spoznat dejstvo da je naredila napako s predlogom o tem zakonu. Dobra vlada to spozna še predno dajo zakon v prvo branje, slaba vlada pa z glavo skozi zid. ( ponos je pač kurba)

Res pa je da študenstki servisi služijo velike denarje vendar nam vseeno omogočajo delo, polek tega so tudi oni tisti ki vlagajo nazaj v študente. To sprejme vsak študent in dijak ki želi delat.

Res je grdo, da so posamezniki začeli metati stvari v stavbo, vendar že atmosfera je bila slaba. Lahko bi kakšen veljak prišel pomirit rajo s preprostim govorom. Lahko bi že prišel na koncert kot pravijo nekateri mediji. Pa če potegnemo kaj dobrega iz tega se bodo vsaj ljudje pogovarjali in nekateri tudi razmišljali o tem kajti to je bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da je gorel parlament. Upam pa da se nebodo po vseh kafičih pogovarjali o raznih TV šovih.

Torej če bi se res znali zmenit in organizirat bi to moralo zgledat nekako tako. Dajmo štundetu omogočit da bo študiral to je prvi pogoj.

Kaj naredimo = damo ga v študentski dom (zastojn) , dajmo mu hrano (zastojn) , prevozne stroške , malo štipendije za kakšen film ki mu bo dal misliti in ravijati njegov potencial.

To je idealen načrt in študent dejansko ne rabi delat.

Primoran si delat kadar živiš kot podnajmenik nekje v LJ. Moraš kupovati hrano, obleke, vse za živež skratka.

Kaj zdaj ?

Naredimo fakultete zahtevnejše in nebo več toliko študentov, dajmo poustrid nadzor nad vpisi v fakultet do zdaj si lahko malo izzigraval sistem dajmo poenotit sistem vpisa v posamične fakultete posamičnih univerz.

Ampak dajmo študentom tudi 400 € na mesec da bo res lahko študiral.

Torej kdor ima status 400 € na mesec !!!

V tej državi manjka nadzora to se kaže vsepovsod. Zato so tajkuni zato so drugi delali na druge napotnice . jebiga res je nadzor drag nic ne proizvaja vendar pa skrbi za red !!!

No pač vredu bi bilo če mi kdo pove zakaj to ne mora bit uresničljivo

To bi mi znal verjetno samo ekonomist odgovorit.