Sojenje v aferi “sadje ZUDV Dornava”: Tokrat tudi o premoženju družine Kelenc

Nahajate se: Domov > Kronika

Sojenje v aferi “sadje ZUDV Dornava”: Tokrat tudi o premoženju družine Kelenc

Podravje, 22.02.2016 | Mojca Zemljarič

Na ptujskem okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje v primeru domnevnega oškodovanja Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava zaradi nabave sadja v letih 2008–2010.

Na glavni obravnavi minuli ponedeljek je pričal sin obdolžene Darinke Kelenc, Damir Kelenc, ki je od leta 2008 samostojni podjetnik (s. p.) in izvaja geodetske storitve. Kot priča je pred sodišče stopil, ker mu je mama Darinka za njegov s. p. vodila računovodstvo. Zagovornico zavoda, odvetnico Stanko Firm Gavez je zanimal izvor njegovega premoženja. Kot je navedla, naj bi bil 33-letni Damir Kelenc po podatkih GURS-a aprila 2013 lastnik sedmih nepremičnin v skupni vrednosti 285.000 evrov (ocena GURS-a). Kelenc je pojasnil, da je nepremičnine kupil z denarjem, ki ga je ustvaril iz poslovanja v s. p. in s krediti. Nadalje je odvetnica Firm Gavezova izpostavila še drugo premoženje družine Kelenc. Obdolžena in njen mož Davorin naj bi bila lastnika 22 nepremičnin v skupni vrednosti 270.000 evrov, njuna hči Mateja pa lastnica osmih nepremičnin. Darinka Kelenc je dejala, da večina nepremičnin, ki jih imata z možem, izvira iz darilnih pogodb in da gre za premoženje, ki sta ga dobila po svojih starših.

Vsake tri dni dostavili 300 kg sadja?

Na predlog obrambe sta na ponedeljkovi obravnavi pričali dve zaposleni v Zavodu: pravnica Simona Petrovič, odgovorna za javna naročila, in Frančiška Prapotnik, ki je od aprila 2011 vodja kuhinje. Petrovičeva je pojasnila, da je količine in vrste blaga (med drugim sadja), ki so bile podlaga za objavo javnega razpisa, pripravljala takratna vodja kuhinje Marija Florjanič. Frančiška Prapotnik pa je dejala, da se je glede na podatke iz starih dobavnic (npr. leta 2005) na vsake tri dni dobavilo tudi po 300 kg sadja. »Takšne količine v zavodu ni možno ne skladiščiti in ne porabiti. Sveža pošiljka prihaja na tri dni. Da bi v treh dneh porabili toliko. To je enostavno nemogoče. Naročevala so se tudi orehova jedrca. Za kaj so se porabljala v takšnih količinah, ni jasno, saj so se potice naročevale že spečene, pri Ptujskih pekarnah. Ne morem verjeti, kam se je izgubilo vse to sadje, zelenjava in orehi. Ko sem postala vodja kuhinje, sem sprva imela tudi nekaj težav s tremi dobavitelji. Naročila sem eno količino, oni so dobavili drugo, veliko večjo. Na primer: naročila sem 60 kg zelja, oni so dostavili 150 kg. Pri pregledu dobavnic za leto 2005 sem ugotovila, da je bilo dobavljenih 40 potic. Na jedilniku jih je bilo 30. Kam je šlo deset potic?« je med drugim na sodišču povedala Prapotnikova.

Ministrstvo primera ne želi komentirati

Več v spletni in tiskani izdaji Štajerskega tednika

– deli z ostalimi Za naš dobrobit ali njihovo dobro RIT?

Ko končaš šolanje in se naivno podaš v novinarstvo, so tvoja pričakovanja nadrealna, celo iluzorna. Pričakuješ, da boš pisal o dobrih zgodbah, prijaznih ljudeh in poštenih vodstvenih ekipah, ki v svojih zavodih skrbijo za to, da so oni in njihovi zaposleni zadovoljni. Nekaj let te tvoji šefi morda celo pustijo v takem prepričanju, dokler se ne navadiš kritičnosti, s katero se na žalost ne rodiš, ampak te jo…

Leave a Comment

(0 Comments)

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja