Zaupanje potrošnikov višje

Četrtek, 24 Marec 2011 09:43

Letni kazalnik razmer za potrošnike v Evropski uniji se med drugim meri z zaupanjem potrošnikov v organe, nevladne organizacije in prodajalce na drobno ter z učinkovitostjo reševanja sporov. Tokratni pregled stanja potrjuje vse večji razkorak med domačim in čezmejnim e-trgovanjem, kljub očitnim možnim prednostim, ki bi jih čezmejni nakupi lahko imeli za potrošnike glede izbire in prihrankov. Poleg tega pregled stanja kaže, da potrošniki v čezmejno nakupovanje veliko bolj zaupajo, če so ga tudi sami preizkusili.

Monique Goyens, generalna direktorica evropske potrošniške organizacije BEUC: “Veseli smo, da se je zaupanje potrošnikov zvišalo, jasno pa je tudi, da je nizko zaupanje potrošnikov v nekaterih državah odraz neambiciozne politike varstva potrošnikov v posameznih državah, pomanjkljivega nadzora na trgu in slabe uveljavitve pravic potrošnikov v praksi.”

Zaupanjem potrošniškim organizacijam večje kot državnim ustanovam

Velika večina Evropejcev (69%) zaupa potrošniškim organizacijam, da bodo varovale njihove pravice, za 6 odstotnih točk bolj kot državnim ustanovam (63%). V Sloveniji zaupa potrošniškim organizacijam, da bodo ščitile njihove pravice, 54% potrošnikov, državnim institucijam pa le 43% potrošnikov, kar je 11 odstotnih točk oz. za četrtino višja raven zaupanja v potrošniške organizacije v primerjavi z državnimi inštitucijami. To pa pomeni še večjo zavezo za potrošniške organizacije za delo v prihodnje. Za tiste, ki ustvarjajo politiko varovanja potrošnikov, pa obveza, da potrošniškim organizacijam zagotovijo ustrezne pogoje za delo.

Financiranje potrošniških organizacij s strani države znaša med 2 in 2.112 evri na 1000 prebivalcev. V Sloveniji je znesek 183€ na 1000 prebivalcev.

Sicer pa le 39% Slovencev meni, da generalno uživajo visoko raven zaščite potrošnikovih pravic.

Trgovci padli na preizkusu, a potrošniki jim zaupajo

Zanimivo je visoko zaupanje prodajalcem – kar 71% Slovencev meni, da bodo trgovci ščitili njihove potrošniške pravice. Čeprav so več kot očitno “padli” na praktičnem preizkusu – le 8% jih pozna možnost odstopa od pogodbe pri nakupu na daljavo v določenem časovnem roku, 12% pa jih pozna podatek o časovnem roku, ki ga določa zakonodaja za vračilo izdelka z napako.

82% podjetij je v raziskavi zagotovilo, da pravice potrošnikov dobro poznajo, ko pa so jih preizkusili v praksi, jih je le 26% te trditve tudi dokazalo. Kot se je izkazalo v Sloveniji, je ta razkorak še večji. To kaže na dejstvo, da je gospodarstvo nujno treba izobraziti o zakonodaji varovanja pravic potrošnikov.

Manjšina se pritoži

Le 13% potrošnikov se pritoži, ko meni, da so njihove potrošniške pravice kršene, le malo več kot polovica (52%) pa jih je z odgovorom na pritožbo zadovoljnih. Slovenci smo tu v zlati sredini, saj se jih le lani pritožilo 13%. Sicer jih je slaba četrtina (23%) menila, da imajo razlog, da bi se pritožili, vendar tega niso storili. To je signal za ustvarjalce politike, da potrošniki potrebujemo enostavno, poceni in učinkovito možnost pritožb.

“Pričakujemo, da bo EU prevzela vodilno vlogo pri vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov pritožbe na in izven sodišča, za individualne in skupinske tožbe,” je še dejala Goyensova.

Leave a Comment

(0 Comments)

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja